Prejšnji teden sem s prijateljico ob kavi klepetala in beseda je nanesla na senčila. Prijateljica je dolgo živela brez njih in mislila, da jih sploh ne potrebuje. Imela je tisto filozofijo, da je svetloba v stanovanju nekaj najboljšega, da ji odprta okna prinašajo svežino in da je senca itak precenjena. No, potem je prišlo poletje.
Takrat so temperature čez dan segale tudi do 35 stopinj, stanovanje pa je bilo obrnjeno točno na jug. Prvih nekaj dni je še nekako prenašala vročino, potem pa se je začela prava nočna mora. Klima je delala na polno, ampak ko jo je ugasnila, se je stanovanje spet spremenilo v pečico. Spati ni mogla, budila se je prepotena, zjutraj pa jo je sonce že ob šestih zbujalo s sijanjem direktno v obraz.
Prvi alarmni znak je bil, ko je prišla na kavo in mi rekla: ‘Ne morem več, res rabim nekaj, da me reši tega pekla.’ Vedela sem, da je čas za senčila.
Malo sva skupaj raziskali, kaj bi bilo zanjo najbolje. Zavese so bile čisto brez veze, ker niso ustavile toplote. Notranje žaluzije? Malo boljše, ampak še vedno ni bilo to to. Na koncu se je odločila za zunanja screen senčila, tista, ki se spustijo pred okno in blokirajo sonce, preden sploh pride do stekla. To je super, saj se posledično stekla ne segrejejo in vročina ne pride v notranjost stanovanja.
Ko so jih montirali, mi je po dveh dneh poslala sporočilo: ‘Zakaj tega nisem naredila prej?’ Končno je lahko normalno spala, stanovanje je bilo hladnejše in klima ni več delala 24/7.
Zdaj vsakemu, ki se pritožuje nad vročino, pravi isto kot sem povedala jaz njej: potrebuješ senčila. Brez njih poleti trpiš. In ja, priznala je tudi, da je bila njena ideja o ‘sonce je zakon’ čista neumnost. No, saj sonček je super, vendar če se mu ne moreš skriti, je pa lahko problem.…