Moja babica je res zlata babica, takšnih več ne delajo, bi nekdo rekel. Saj veste tiste babice, ki vse naredijo, nikoli ne jamrajo in tako mi tudi moja babica ni povedala za vraščen noht, ki ga je imela na palcu na nogi. Ona je želela vse delati sama, čeprav sem že opazila, da si svoje nohte na nogah težko strže, ni hotela pomoči, dokler bolečine niso bile tako močne, da pa je le prosila, če bi ji lahko pogledala, zakaj jo palec tako boli.
Ko sem jaz pogledala njen palec, sem takoj videla, da gre za vraščen noht, bila sem hkrati jezna, ker mi ni dovolila striženje nohtov in do tega ne bi prišlo, če bi ji jaz strigla nohte in hkrati sem bila zaskrbljena, ker sem videla, da se ji na palcu dela že gnoj. Nisem želela riskirati, da bi sama probala rešiti vraščen noht, ampak sem jo peljala do zdravnika. Imele sva srečo, ker je bila zadeva šele na začetku, tako da je dobila antibiotik in šle sva do pedikerja.
Pediker je vraščen noht pozdravil s časoma in od takrat naprej ne dovolim babici, da si sama reže nohte, enostavno na 14 dni pridem k njej in ji nohte porežem sama. Seveda se moja babica pritožuje, da si jih bo rezala sama, ker hoče vse delati sama, ampak ji ne dovolim, kajti vraščen noht je zoprna zadeva, ki potrebuje zdravljenje z antibiotikom in zakaj bi, če pa do tega ne rabi priti.
Tako ima naša babica sedaj vedno urejene nohte, njej je seveda malo nerodno, da ji to počnem jaz, meni pa ni bilo nikoli nerodno in prav vesela sem, če lahko nekaj naredim jaz za njo, ker ona za nas vse vedno skrbi. Tako je vraščen noht zgodovina in prepričana sem, da ga nikoli več ne bo imela, ker za to poskrbim jaz. …