Mislim, da je ne glede na vse čas, da ne hodim več okoli brez svoje svetilke, ker močno dvomim, da bom tudi spomladi ušla temi. Glede na to, kako naša družba hodi v hribe zadnje čase, se mi zdi, da bom ljub vsemu več časa hodila v temi kakor pa podnevi. Velikokrat se namreč zgodi, da gredo od doma, ko je še tema. In mislim, da bodo tudi spomladi hodili tako, kar pa pomeni, da brez svetilke, vsekakor ne bo šlo. Če gredo pa kasneje gredo pa zelo velikokrat precej pozno, kar pomeni, da nas bo tudi sem in tja ujela tema. Res se mi zdi, da se bom morala sprijazniti s tem, kakor vem in znam.
Vse to je seveda cena, ki jo je treba plačati, če želiš v hribih doživet sončni vzhod ali sončni zahod. Je pa vsekakor vredno kaj takega doživeti tam. V mitu, tišini, v naravi in z najboljšim možnim razgledom.
Če ne bi bila tako občutljiva na mraz, bi zagotovo šla tudi zdaj pogledat kakšen sončni vzhod ali zahod. Velik plus je namreč to, da za sončni vzhod ni treba prezgodaj vstati, za sončni zahod pa tudi ne potrebuješ prepozno v hribe. Le brez svetilke ni možno kaj takšnega doživeti. Razen tam, kjer je vse zasneženo in je zelo svetlo, je nogo lažje. Ampak nikoli pa ne popolnoma brez svetilke, da veno ni popolnoma svetlo.
Lahko pa rečem, da so sončni vzhodi in zahodi, ko je vse zasneženo še toliko bolj pravljični. Sicer ima pa vsak letni čas nekaj posebnega. Razen, ko je dež ali pa ko na sveže sneži, ni najbolj prijetno. Pa tudi nevarno kaj preveč, saj je lahko precej spolzko ali pa preveč zasneženo. To me še vedno preveč prestraši, da bi se spuščala v takšne izlete, ker vem, da mi samo svetilke, vsekakor ne bodo pomagale. …