Ste že slišali, kako dobro vlivajo višinske sobe, ko gre za priprave športnikov. Sam sem se v mladosti dosti ukvarjal z športom, potem pa zase rečem ,da je prišel čas, ko sem odrasel in imel odrasle probleme, tako sem na šport čisto pozabil, dokler me ni telo spomnilo, da grem v napačno smer in da dolgo ne bom zdrav, če bom delal tako.
Še sem živel tako, le kdaj pa kdaj sem si privoščil kakšen izlet več in sem mislil, da je to to, dokler enkrat nisem spet začutil tisti športni adrenalin, ko sem videl na Pokljuki priprave športnikov, kateri so me spomnili na moje najstniške dni. Ne morem reči, da sem bil srečen, ali žalosten, oboje sem se počutil, telo je enostavno odreagiralo z adrenalinom, možgani pa so se zavedali kako živim sedaj. Počutil sme se žalostno in lepo. Tisti dan so me priprave športnikov zbudile, sedel sem za mizo in jih opazoval, kako srečni so bili ti ljudje, koliko energije so imeli, videlo se jim je da živijo življenje in tisti trenutek sem vedel, da ne bom več živel tako kot sem sedaj.
Ali je bilo to naključje ali ne, me niti ni več zanimalo, vedel sem zakaj sem videl priprave športnikov in kaj v meni se je prebudilo. Tako sem si naredil plane prehrane, organiziral treninge teka in začel. Tisti prvi teden sem vedel, da ne smem odnehati, pa če bo še tako naporno, ker sem vedel ,da bo vedno lažje in da bom spet kmalu čutil tisto odvisnost od športa, ko te prevzame. Ja, prav priprave športnikov na Pokljuki so me zbudile, dale so mi tisti novi zagon, vsi tisti športniki so v meni prebudili ta adrenalin, za katerega sem vedel, da ga imam.
Danes priprave športnikov ne gledam več, vendar tudi sam živim to življenje, grem na Pokljuko, da se moje telo regenerira in živim športno življenje. …