Bil je prijeten konec tedna, ko smo se odpravili v Marezige, na praznovanje rojstnega deva. Znanec je imel petdeset let in je naredil zelo veliko praznovanje, na katerega smo morali priti. Pa tudi že kar nekaj let se nismo videli in je bil skrajni čas, da se ujamemo po tolikšnih letih. Poleg tega so pa Marezige res lepe in mi je žal, da ne gremo večkrat tja. Starejši ko si, manj časa imamo pa še čas gre hitreje, se mi zdi. Zadaj pa ne vem ali zato, ker smo z leti vedno bolj počasni ali zaradi česa drugega.
Vreme je bilo idealno za to, da so konec tedna preživeli tam. Seveda smo si v bližini najeli sobo, da smo lahko ta prespali in posledično počakali, da se zabava odvije do konca. Bilo bi res neugodno, če bi morala po tolikšnih letih na takšno praznovanje oditi prej domov in bi se tudi morali zadrževati pri uživanju. To se vsekakor ne spodobi. Lokacija, ki so jo imele Marezige za praznovanje rojstnega dneva, je bila tudi tako zelo idilična, da sem se komaj odločila, da grem domov nadenj dan, ko smo se zbodli. Zato smo bili še do poznega popoldneva tam, ker bi bilo res zelo škoda, da bi prezgodaj šli domov. Bilo je sončno in brez vetra. Na srečo niti ni bilo tako hladno, kar je bilo idealno za sprehajanje zunaj na svežem zraku. Seveda smo to izkoristila za dolge sprehode in odlično kosilo v lokalni restavraciji.
Moram reči, da me Marezige vedno zelo pozitivno presenetijo. Vedno sem nadušna nad vsem, ko pridem. In celo vsakič najdem nekaj bolj zanimivega in s tem pustijo še lepši vtis kakor nazadnje, ko sem tam. Med drugimi si tudi vedno rečem, da bom Marezige bolj pogosto obiskovala pa mi nikoli ne uspe.…